Konec dober vse dobro.:)

In pršlo je zadnje javlanje. Podobna slika kot pri prvem javlanju. Sedim v domačem naslonjaču, se nažiram z domačimi slovenskimi dobrotami inu razmišljam, kku bi moje pestro dogajanje oziroma vrtiljak misli, kar se da najbulše spravu iz svoje glave na papir. Sm se zajebavu prvič, se zajebavam zdej. Razmisljam. Pišem, pa spet brišem. Tu zna trajat, ma besede se nabirajo inu kmalu bom stisnu "objavi"...

Zadnje dni Indonezije sem preživel tam, kjer sm se počutu najbolj domače...na plaži ob oceanu. Po treh dneh na otoku Gili T, sem se skupaj s še štirimi prijatelji s Švedske odpravu nazaj na Kuto Lombok. Plac, ku mi je bil enostavno zakon! Surf, motor, sonce in ocean. Tu je vse, kar sm si v tistem trenutku želu! Še zadnji dnevi brezskrbja in ležernosti...tu je vse!:)

Zdej,ku gledam za nazaj inu ku zbiram misli, morm rećt, de mi je samo potovanje dalo neverjetno veliko. Sebe pa bi lahko opisu tudi s stavkom "Od bedaka do junaka!", ker tu sam pr sebi vem, de sm. Prvi dnevi potovanja, so bli za mene najtezji dnevi v mojem zivlenju. Tu je 1x1! V tistem trenutku bi se najrajši usedu na prvo letalo in šou nazaj, pustu vse za sabo in enostavno reku "Jebi se Indonezija in to kurčevo potovanje!" Ma se nism! Sm vstraju inu zdej lahko rečem, de sm preživu in doživu neverjetnih 28dni Indonezije. Seveda, se pozna, de sm sou prvič sam in de nekaterih stvari nism naredu, ku jih bom drugič sigurno, ma to zdej sploh ni važno.

Ena stvar, ku je pa pršla najbolj do izraza, pa je moja želja in strast do Oceana. Ce eni pravjo, de celo leto cakajo sneg in ga začnejo že avgusta vohat, septembra ze pakirajo in brusijo dilce, pa jst podobno cutm do oceana in surfanja. Po srcu sm inu vedno bom športnik inu zto me bo le ta zmeri spremlju, ma šport, ku pa je sto procentno pisan na kožo mojmu karakterju inu načinu živlenja, pa je surfanje. Jebi ga, sm "day dreamer" in tam se pa res najdem. Ko zapedlaš na line up, pozabiš na vse...In verjetno se vsi, ku ste ze probali surfat strinjate s tem, de trenutek, ku prvič, ku ulovis val inu vstanes, enostavno spremeni živlenje. S tem se enostavno ne more primerjat občutka, ku daš gol, zadaneš trojko...ni varjante! In tga se nikoli ne naveličaš.:)

Za konec, bi se rad zahvalu vsem, ki ste brali moj blog in potovali skupaj z mano. Blog je bil tak, kot je bil. Na napakah se ucimo in naslednjič, bo ze bulš. Vsaj upam, de bo!:)  Aja, pa hvala Tinetu M., ku me je s svojim blogom in nasveti prepričal, de sm se v sploh odpravu na to potovanje!

Stvar bom zaključu s citatom Roba Machada "We dream of the perfect wave, the perfect job, the perfect house, the perfect love, and when we get there, we dream of something else, and the journey goes on!" Do naslednjic pa...Adije!:)

Lombok

Zurcic v Moonlight baru je bil zakon! Reggae, kokice in seveda Bintang. Ma smo sli prou u izi...sm spiu za rect lih prou, de sm pole hodu se eno uro na wc na vsake pet minut...ma okej!:)

Naslednje jutro sm jmu u planu, de bom zapustu Padang bai ze ob osmi uri zjutraj, ma mi tu itk ni ratalo! Jst pa zgodnja ura smo ku politiki inu postenje...nikakor ne gremo skupi! In sm sou na trajekt za ob desetih...:)
Voznja je bila dolga, ma zelo zanimiva, saj je blo morje totalno razburkano! Malo spanja, poslusanje Zmelkicev in po petih urah smo tako koncno nasedli pred pristaniscem Lembarju. Nasedli? Normalno! Ko sm sou iz Jakarte v jogjo, smo ruklni v drug avtobus, na poti do Ubuda nam je crknu taxi, zdej smo pa nasedli! Shit Happens inu moje potovanje se nadaljuje...

Ko nasedes pred pristaniscem!:)

Kuta Lombok! Na prvi pogled nezanimiva, ma ku pades notr, rata kr naejknrt raj na zemlji. Turizma prakticno ni, ceste in okolica neurejena, na stotine potepusskih psov in mack...ma narava, ta ga pa zmaga! Hribi, totalne plaze, zavite ceste, prijazni domacini, totalni surf spoti,...to je enostavno treba vidt! Sploh ce radi zivite na nacin "modern Gipsys"...jst se v tem, morm rect, kr najdem.:) Kuta z okolico, tako sama o sebi kr klice po tmu, de si najames surf inu motor in enostavno uzivas!

Kuta Kombok.

Okolica Kute.

Lokalni taborniki.:)

Lagano sportski!

Okolica Kute.

Rodeo.:)

Majstr se je malo zamislu...:)

Mawi beach.

Zanimivo, kku tezko pism in opisujem, kaj sm delu...ma ku sm se vozu z motorjem in razmislu o tem, so besede kr letele iz mne...krivulja mojega pocutja je  poletela v visave! Voznja z motorjem in prepevanje razlicnih komadu, spet sm se smeju brez razloga...ma ne vem, pocutu sm se tku svobodnega, de enostavn ne znam opisat!sm biu prou srecen!:)

Je pa Kuta prou ustvarjena za surferje! Prou sanjsko! Raznovrstne plaze...pescene, kamnite,... Mi je pa ratalo zbit fin na plazi Mawi! Nizka voda inu reef! ce ti ne rata sfurat, pole lhko smo upas, de ne zlomis dile al glave.:)

Po treh dneh Kute, sem svojo pot nadaljeval na, za Indonezijo tradicionalne, Gili islands.Majhni otocki, palme, brez avtomobilov in motorjev, rajske plaze  in lokali...kratek a dokaj podroben opis.:) Po pravici povedano, sem imel pred tem v planu obiskati se Nacionalni park Rinjani, ki je eden najzanimivejsih parkov v indoneziji, ma nisem nasel taprave ekipe oziroma je prevelika uzivancija v kuti terjala svoj davek...najprej mocan prehlad, zdej pa se prebavne motnje, tku de sm mogu zal spremenit svoje plane.

Po pravici povedano, me sami otoki niso kej prevc navdusili, saj so vsaj za mne prevc lezerni oziroma pasivni. Manjka adrenalina, zurcicev inu ostalga je dosti, ma tu je tu!
Sta me pa navdusila predvsem snorklanje inu "Night market". Snorklanje je blo zakon! Plavanje z velikimi zelvami, na stotine pisanih rib...najdu sm celo Nemota in njegove prijatelje...sigurno ena izmed stvari, ku je nikakor ne smes zamuditi ob obisku Gili T. Druga stvar, ku me je sito navdusla, pa je nocna trznica, kjer se vsak dan po sedmi uri zvecer naberejo lokalni gostinci. Ribe, lokalne specialitete, totalne sladice, naravni sokovi, ma ni de ni! :)

Ladnjica Tutti frutti.

Gili T.

Ojoj, da ne pozabim! Pristanisce, kjer gre vecina ladij za Gilije, je zanono po tem, da ga obladuje nekaksna lokalna mafija. Klapa neverjetno rada nategava turiste in si zmisluje raznorazne zgodbice, smo de bi zasluzli kar se da najvec! Ma ker sm jst na omejenmu budgetu, sm se navadu, de vsako ceno spravim, na kar se da, realen nivo. Inu tku se je nardilo, de sm sou mimo dveh turistov, ku so jih domacini nategavali inu jst mona, sm se lotu zbivat ceno...na koncu je prslo tulk delc, de mi je domacin grozil z nekaksno ploscico...ma je blo zabavno!:)

Kot sm ze prej omenu, me zadnje dni zajebava zdravje, tku de sm veliko danasnjega cajta prespal al pa presedu na wcju! Ma jutre je nov dan inu ni hudic, de se pa jutre nbom bulse pocutu!:)


                                                                                                                    

Ubud in Padangbai.

Evo in sem zapustu Kuto! Morm rect, da mi je odleglo ze takoj, ko sm se usedu v taxi in se odpeljal z glavne zurerske ulice Legian. Nekako sm cutu oziroma vedu, da me v naslednjih dneh caka nekaj izjemnega oziroma to, kar sam tudi iscem na potovanju. Mir in pravo pristno vzdusje, brez pretiranega hrupa in stvari, ki jih mam ze v Sloveniji polno glavo. Po nekaj vec, kot eni uri voznje in eni uri cakanja (pokvarjen taxi), prisli do mesta Ubud.

Po zacetnem otipavanju in iskanju primernega prenocisca, se je tako uzivancija lahko zacela. Morm priznat, da mi je glede izbire prenocisca uspelo neki neverjetnega. Sobe v Ubudu, so za Indonezijske razmere relativno drage inu ko potujes sam, te stvari pridejo se toliko bolj do izraza. A v zivlenju je potrebno biti lih prou iznajdljiv inu stvari kr naenkrat postanejo zelo enostavne. V mestu je bila ob istem casu tudi francoska druzina, ki sm jo spoznu ob obisku vulkana Bromo, zato sm sou do njih in jih prosu, ce lhko prespim pri njih. Ker se Alesu enostavno ne da rect ne, so seveda privolili. Tku sm prvi dan prespal na dodatnem leziscu v totalnih bungalovih s totalnim bazenom inu razglednom na rizeva polja...za 3e! Lucky me!:)

Odlicna travnata podlaga na nogometnem igriscu.

On the street.

Dzabe. :)

On the street.

Slikar in glasbenik v eni osebi.

Ubut.

On the street.

Totaln luksus za le tri evre:)

Rizeva polja v okolici Ubuda.

Zeja je hudic! :)

Rizeva polja v okolici Ubuda.

Ubud. Mesto slikarstva in rocnih spretnosti. Ko se sprehajas po ulicah tako na vsakmu koraku videvas majhne trgovinice, stojnice in vse kar pase zraven. Lhko bi se reklo, de mestu vlada prou tak Hipi spirit. Neverjetna pozitiva. Po le nekaj urah v mestu, sem si do kraja nafilu baterije. Smejanje brez razloga, pozdravljanje random klape, pogovori z domacimi umetniki... Prou ne znam druzga rect, ku to, de sm biu enostavno prerojen. Beda, ku sm jo prnesu s Kute (opiti avstralci, guzva, napadle so me stenice) je tako v hipu minila.

 Ena izmed glavnih, ce ne celo glavna znacilnost oziroma znamenitost Ubuda, pa je Monkey Forest. Plac, poln velikih fikusov, dzunglskega rastja inu seveda opic. Znotraj parka si lhko vsak najde svoj koticek za sproscanje, kjer ni turistov in kjer se lhko za trenutek izgubis in zaplavas v drug svet. Vsaj mene je odneslo... :)

Brez tga Monkey forest enostavno nbi mogu prezivet.:)

Monkey forest.

Monkey forest.

Monkey forest.

Monkey forest.

Na Baliju pa ravno danes praznujejo nekaksen praznik druzine, tku de so vse ulice lepo okrasene in use izgleda resnicno praznicno. Prou ne znam drujga rect...:)

Ce ne pa...trenutno se nahajam v obmorskem mestecu Padangbai, lenarim v viseci mrezi na terasi hiske iz bambusa in enostavno ne delam nec! No ja...cez eno uro grem snorklat, ma tu je pa tudi use kar bom dns naredu! Ne vem zkaj, ma kdaj pa kdaj si je treba vzet tud ksn u izi dan in enostavno uzivat. Inu v tem trenutku jst, vec ku uzivam! :)

Padangbai.

Padangbai.

No...dns se bo v eni iz med lokalnih betul dogajalo...live rock, plesalo se bo z ognjem in pilo, tku de tga pa res ne smem zamudit. Ma u izi, ku jutri zjutraj ze picim via Lombok. :)

Kuta Bali

Po nekaj Bintangih, je prsu cajt, da Ales spet kej napise!:) 

Zadnji dan v Kuti! Morm rect, de Kuto zapuscam vesel, saj mi le ta ni bila kaj prevec pri srcu.Kuta je mesto, ki ga cel svet opeva kot raj na zemlji, ma za mene je blo ravno kontra. Ulice polne opitih in z gobami in drugimi substancami zadetih Avstralcev, ki cele dneve ne delajo drugega, kot razmislajo gdaj se ga bodo spet nabasali do kraja nadleznih domacinov, ki ti non stop ponujajo masazo, motor, se najveckrat pa gobe, enostavno ne soupadajo z mojim nacinom zivlenja, oziroma s tem, kar sam iscem na tem potovanju.

Spomenik zrtvam bombnega napada.

Kuta.

Mushrooms?:)

Kuta Beach.

Zmjeri se neki prodaja...:)

Kuta Beach.

Surfers at Kuta beach.

Malo akupunkture za mojo posodovano ramo. :)

:)

Kuta.

Surfer girl crossing.

Ata Marc, Spanjolac Urik inu moja malenkost!:)

Da ne boste mislili, da Kuta pooseblja vse slabo! Se zdalec ni tako! V teh petih dneh, ki sm jih prezivu na Kuti, sem spoznal mnogo zanimivih domacinov, s katerimi smo debatirali in ob katerih sem se pocutu povsem domace. Glavni razlog mojega bivanja pa je blo surfanje. Vecino dni sem tako prezivu na ali pa vsaj ob deski. Obcutek, ko zapedlas na line up in kasneje, ko ujames val je enostavno tisto, kar premaga vse ostalo. Po dolgem letu cakanja, sem spet obcutu to, kar me tako zelo razveseljuje in pomirja! Surf's up! :)

Ajou, da ne pozabim! Na Kuto me bo zmeraj spominjala ena prigoda, in sicer tista, ko mi je bankomat pozru kartico. Neverjetno! Pri svojem prvem dvigovanju denarja na bankomatih v indoneziji, ze prva napaka! Kako je prslo do tega? Enostavno! Ales dvigne dva milijona IDR, se jih loti stet in pri tem ne pomisle na to, da bi vzel kartico. In kaj se zgodi? Po petih sekundah bankomat zacne piskat, kartica pa se zapelje nazaj v bankomat...No ja, po obisku banke in po posredovanju prijaznih usluzbencev le te, sem kartico po dveh dneh varno dobil nazaj! konec dober, vse dobro! :)

Jutri bom svojo pot nadaljeval proti mestu Ubud, za katerga pavijo, da je nekaksno sticisce hipi kulture, tako da se ze veselim naslednjih dni...Zdej se bom pa poslovu...ura je pozna, meni pa vroce, tako da...

Vulkan Bromo

Sm vam ze povedu, de se zlo rad vozm z avtobusi, se rajsi pa z minibusi, ki so narjeni za ljudi velike maksimalno 175cm? Ne? No, vam bom pa zdej!
Obozujem dolge voznje z mini busi! Evo, zdej veste. Tokrat sm sou celo tako dalec, da sm v dveh dneh, na razlicnih avtobusih prezivu pribljizno en cel dan in ce h temu pristejem se trajekt do Balija, pridemo do ene res lepe stevilke. Ma ni panike, ce ti neki res veliko pomeni, se da vse! :)

Po stirih dneh Jogje, smo se z mini busom odpeljali proti vulkanu Bromo, za katerega sem pred tem slisal, da se ga res splaca obiskat. Po pravici povedano ne vem, kje smo se vozili, vem samo to, de je blo nepopisno vroce. Avtobus je namrec imel le rocno klimo varjanta "bolj, kot bos odpru okno, bolj bo pihalo in hladilo" in ce temu dodamo se 40stopinj, vam je lahko hitro jasno, da ksne hude ventilacije ni blo!

Pici miki!

Rampa. :)

On the road!

Ni panike, je placa se za enga al pa dva! :)

On the road!

...

On the road.

On the road.

Glavnina izdelkov po marketih. Buzara od hrane!

Pot je bila dolga in naporna. Pod sam vulkan smo prispeli okoli enajste ure zvecer. Po celem dnevu voznje s potujoco savno, sem tako ruknu se malo domacega snopcka in se zavil v spalko. Temperatura pod samim vulkanom je bila prijetnih 15stopinj,  zato sem v momentu zaspal.

Naslednji dan se je moj dan zacel ze zelo zgodaj, saj se je blo potrebno zbudit ob cetrti uri zjutraj in se pes odpraviti proti vrhu vulkana. Sama pot naj bi trajala eno uro, ma glede na super jutranjo uro, sem do vulkana prispel ze prej! Zacelo se je dolgo cakanje na prve soncne zarke...

Sam vulkan in njegova okolica sta izjemno zanimiva. Soncni vzhod je bil...no bil je super!:) Celotno sliko pa pokvarijo smrad, ku ga vulkan spusca, predvsem pa morje turistov! Ker so muslimani te dni praznovali nekaksen dan zrtvovanja, so bili to, za domacine, dela prosti dnevi. Teh je blo posledicno tudi najvec. Poleg domacinov, pa so vecino prostora zasedli Japonci, ki so spet tekmovali v tem, kdo ima boljsi in vecji fotoaparat. Znana slika in zmeraj isto vprasanje...Zakaj je treba tega? Je treba res zavzet vse lepe koticke sveta? Pomoje bi mogli uvest dneve brez japonskih turistov...jst takoj podpisem! :)

Stairway to heaven. :)

Vulkan Bromo.

Vulkan Bromo.

Jutranja motivacija!

Vulkan Bromo.

Lacen in zaspan...ma s soncem obsijan!:)

Na trajektu.

Na trajektu.

Po zanimivem in s soncem obsijanem jutru, je tako spet sledila dolga voznja do Balija oziroma do mesta Kuta. Vec o tem in dogajanju v Kuti pa naslednjic. :)