sobota, 19. oktober 2013

Kuta Bali



Po nekaj Bintangih, je prsu cajt, da Ales spet kej napise!:) 

Zadnji dan v Kuti! Morm rect, de Kuto zapuscam vesel, saj mi le ta ni bila kaj prevec pri srcu.Kuta je mesto, ki ga cel svet opeva kot raj na zemlji, ma za mene je blo ravno kontra. Ulice polne opitih in z gobami in drugimi substancami zadetih Avstralcev, ki cele dneve ne delajo drugega, kot razmislajo gdaj se ga bodo spet nabasali do kraja nadleznih domacinov, ki ti non stop ponujajo masazo, motor, se najveckrat pa gobe, enostavno ne soupadajo z mojim nacinom zivlenja, oziroma s tem, kar sam iscem na tem potovanju.

Spomenik zrtvam bombnega napada.


Kuta.


Mushrooms?:)


Kuta Beach.


Zmjeri se neki prodaja...:)


Kuta Beach.


Surfers at Kuta beach.


Malo akupunkture za mojo posodovano ramo. :)


:)


Kuta.


Surfer girl crossing.


Ata Marc, Spanjolac Urik inu moja malenkost!:)


Da ne boste mislili, da Kuta pooseblja vse slabo! Se zdalec ni tako! V teh petih dneh, ki sm jih prezivu na Kuti, sem spoznal mnogo zanimivih domacinov, s katerimi smo debatirali in ob katerih sem se pocutu povsem domace. Glavni razlog mojega bivanja pa je blo surfanje. Vecino dni sem tako prezivu na ali pa vsaj ob deski. Obcutek, ko zapedlas na line up in kasneje, ko ujames val je enostavno tisto, kar premaga vse ostalo. Po dolgem letu cakanja, sem spet obcutu to, kar me tako zelo razveseljuje in pomirja! Surf's up! :)

Ajou, da ne pozabim! Na Kuto me bo zmeraj spominjala ena prigoda, in sicer tista, ko mi je bankomat pozru kartico. Neverjetno! Pri svojem prvem dvigovanju denarja na bankomatih v indoneziji, ze prva napaka! Kako je prslo do tega? Enostavno! Ales dvigne dva milijona IDR, se jih loti stet in pri tem ne pomisle na to, da bi vzel kartico. In kaj se zgodi? Po petih sekundah bankomat zacne piskat, kartica pa se zapelje nazaj v bankomat...No ja, po obisku banke in po posredovanju prijaznih usluzbencev le te, sem kartico po dveh dneh varno dobil nazaj! konec dober, vse dobro! :)

Jutri bom svojo pot nadaljeval proti mestu Ubud, za katerga pavijo, da je nekaksno sticisce hipi kulture, tako da se ze veselim naslednjih dni...Zdej se bom pa poslovu...ura je pozna, meni pa vroce, tako da...

Ni komentarjev:

Objavite komentar